Že dolgo časa se na trgu papirja bije bitka med izdelki iz celuloze in reciklaže, še posebej z vidika prijaznosti do okolja. Čeprav nas večina meni, da je reciklirani papir prijaznejši do okolja, saj se pri njegovi proizvodnji ne poseka novih dreves, obstaja kar nekaj vidikov proizvodnje, na katere pogosto niti ne pomislimo. Torej, ali so reciklirane papirnate brisače resnično boljše za okolje?

Kako so narejen reciklirane papirnate brisače?

Reciklirane papirnate brisače izdelujejo s procesom recikliranja. Najprej se zbere reciklirani papir, ki se nato zmeša z vodo, da se ustvari suspenzija. Ta mešanica se segreje, da se papir razgradi v majhne vlaknate delce. Ta proces se imenuje pulpiranje. Pulpa se nato prečisti, da se odstranijo nečistoče in drugi materiali, kot so plastični trakovi ali lepilo. Če je potrebno, se pulpa pobeli. Nato se pulpa prelije na fino mrežo, kjer se odvečna voda odcedi, kar pusti plast vlaken. Ta plast vlaken se nato posuši, obdeluje in zvije v velike role. Te role se razrežejo na primerno velikost in zapakirajo za distribucijo. 

Kako so narejen papirnate brisače iz celuloze?

Papirnati izdelki iz celuloze se izdelujejo v več fazah. Drevesa se posekajo, olupijo in razrežejo na majhne koščke. Ti se nato skuhajo v ogromnem tlačnem loncu, ki z uporabo toplote in kemikalij razgradi lignin, lepilo, ki povezuje lesna vlakna. Preostane lesna kaša. To kašo se opere, da se odstranijo kemikalije in nečistoče. Če je potrebno, se kaša pobeli. Nato se mehanično obdeluje, da se izboljša vezavne lastnosti vlaken. Meša se z veliko vode, da nastane suspenzija, ki se nato odcedi in ustvari preprogo medsebojno povezanih vlaken. Ta preproga se stisne in posuši, da se odstrani večina preostale vode. Rezilo papir strga s sušilnega valja in ustvari mehko teksturo papirnatih brisač. Na koncu se papir navije na velike role, ki se razrežejo na primerno velikost in zapakirajo za distribucijo.

Proizvodnja papirnatih brisač iz celuloze

Potrebno je vedeti, da za vlakna, ki se uporabljajo za izdelavo papirnate galanterije (npr. papirnate brisače, toaletni papir), veljajo strožje zahteve kot za druge vrste papirja, vključno z:

  • visoko vpojnost in mehkobo,
  • brez vonja,
  • čistost in svetlost,
  • skladnost s predpisi za stik z živili.

Kuhar uporablja papirnate brisače iz celuloze

Mnogi kupci so v preteklosti posegali po recikliranih papirnatih brisačah, ker so bile primarno cenovno ugodnejše. Čeprav so tovrstne brisače zaradi kemikalij, uporabljenih pri proizvodnji reciklaže izredno hitro razpadale in imele neprijeten vonj, so se kupci še vedno odločali za njih. Danes je sicer cena papirnatih brisač iz celuloze primerljiva recikliranim brisačam.

Je proizvodnja papirja iz celuloze slabša od proizvodnje papirja iz reciklaže?

Poraba vode

Papirnate brisače, izdelane iz celuloze, se na prvi pogled morda zdijo manj ekološke, vendar je v primerjavi s proizvodnjo brisač iz recikliranih materialov za njihovo proizvodnjo potrebna znatno manjša poraba vode. Za proizvodnjo visokokakovostnih vlaken iz recikliranega papirja je potrebna dvakrat večja količina vode v primerjavi s primarno celulozo. Večja poraba vode prav tako poveča količino onesnaževalcev, ki se med proizvodnjo odvajajo v okolje, vključno z izpustom dvakrat večje količine odpadne vode v primerjavi z vlakni iz primarne celuloze.

Poraba energije

Dodatni cikli pranja, potrebni za proizvodnjo visokokakovostnih vlaken, zahtevajo več energije. Predelava recikliranega papirja v higienske izdelke je bolj zapletena in energetsko intenzivnejša kot recikliranje drugega papirja, kot sta časopisni papir in valoviti karton.

Za pretvorbo vlaken celuloze v izdelke papirne galanterije, kot so papirnate brisače in toaletni papir, je potrebno 300-350 kw energije, za reciklirana vlakna pa 400-450 kw. To pomeni, da je proizvodnja papirnate galanterije iz primarnih vlaken za 14-66 % energetsko učinkovitejša.

Nastanek odpadkov

33-37,5 % celotnega materiala se med postopkom recikliranja za izdelavo papirnate galanterije izgubi. Za primerjavo, iz 100 kg celuloze nastane 96 kg papirja, iz 100 kg recikliranega papirja pa le 65 kg papirja. Ostalo so odpadki, ki jih je izredno težko predelati in so zelo obremenjujoči za okolje.

Proizvedeni odpadki vsebujejo 50 % vode glede na maso (w/w), zato tovarna papirnate galanterije s 100 % recikliranimi vlakni proizvede 1 do 1,1 ton trdnih odpadkov na tono proizvedenega papirja. Reciklirana vlakna so boljša surovina za embalažni papir in karton, saj se med postopkom recikliranja izgubi manj kot 10 % materiala.

Kako vemo, da so brisače iz celuloze prijazne do okolja?

Proizvajalec papirja iz celuloze aktivno vlagajo v pogozdovanje ter so pod stalnim nadzorom in letno vlagajo v varovanje okolja – zmanjševanje CO2, porabe vode in energije.

Danes tovarne papirja uporabljajo zaprte vodne tokokroge, da je poraba vode čim manjša. V zadnjih letih se je poraba vode pri proizvodnji v sodobnih proizvodnih podjetjih zmanjšala iz 25 L na 7,5 L/kg proizvedenega papirja. Za proizvodnjo električne energije mnogi uporabljajo tudi obnovljive vire z visokim izkoristkom; pogosto pa proizvajajo lastno električno energijo s pomočjo fotovoltaičnih, vodnih in kogeneracijskih naprav.

Kar zadeva pridobivanje celuloznih vlaken, vsi največji proizvajalci papirja, med njimi tudi naš dobavitelj Centralcarta (ClassEur), pridobivajo surovino iz certificiranih gozdov, gojenih samo za ta namen. Vsak tak gozd in njegov lastnik morata imeti certifikat, ki ustreza standardoma FSC (Forest Stewardship Council) in PEFC (Programme for the Endorsement of Forest Certification).

Kaj je PEFC in FSC?

PEFC (Programme for the Endorsement of Forest Certification) in FSC (Forest Stewardship Council) sta dva izmed najbolj priznanih sistemov certificiranja odgovornega gospodarjenja z gozdovi.

PEFC (Programme for the Endorsement of Forest Certification) je globalna nevladna in neprofitna organizacija, ki spodbuja trajnostno gospodarjenje z gozdovi z neodvisnim certificiranjem s strani tretjih oseb. Zavzema se za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, odgovorno nabavo in družbeno koristne prakse. PEFC certifikat ima več kot 240 milijonov hektarov gozda po vsem svetu.

FSC (Forest Stewardship Council – Svet za nadzor gozdov) je nevladna organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1993 z namenom spodbujanja odgovornega gospodarjenja z gozdovi po vsem svetu. Njeno poslanstvo je spodbujati okoljsko odgovorno, družbeno koristno in gospodarsko uspešno gospodarjenje z gozdovi. FSC določa standarde za gospodarjenje z gozdovi ter ponuja certificiranje gozdov in gozdnih proizvodov, ki te standarde izpolnjujejo.

PEFC certifikat za gospodarno upravljanje z gozdovi

Torej, ali so papirnate brisače iz celuloze rešitev?

Kot pri vsakem papirnatem izdelku je tudi tukaj potrebno paziti na kakovost papirja. Na trgu je prisotna papirna galanterija iz celuloze, reciklaže in mešanice celuloze in reciklaže. Pri primerjavi izdelkov iz papirja bodite pozorni na naslednje:

  • Dolžina navitja in število listov – če vam dobavitelj ne posreduje podatka, koliko metrov je v roli, kolikšno je število listov na roli in koliko zavitkov je v kartonu, pri njem ne kupujte.
  • Število slojev – včasih je 1 sloj več kot 3 – če je debelejši ali izdelan z uporabo drugačne tehnologije.
  • Teža – večja teža v g/m2 še ne pomeni boljše papirnate brisače. Ne verjamete? Poskusite si obrisati roke s pisarniškim papirjem.

Za konec

Čeprav se morda zdi, da so reciklirane papirnate brisače boljša ekološka izbira zaradi izogibanja sečnji novih dreves, je treba upoštevati tudi večjo porabo vode, energije in nastajanje odpadkov, ki spremljajo njihovo proizvodnjo. Po drugi strani pa proizvodnja papirnatih brisač iz celuloze vključuje gospodarjenje z gozdovi na način, ki podpira trajnostni razvoj, saj veliki proizvajalci uporabljajo les iz certificiranih gozdov in investirajo v prakse, ki zmanjšujejo okoljski vpliv. Tako je odgovornost potrošnikov, da tehtajo prednosti in slabosti vsakega izdelka z vidika njegovega celotnega okoljskega odtisa.

Viri

  • Best Available Techniques (BAT) Reference Document for the Production of Pulp, Paper and Board. Industrial Emissions Directive 2010/75/EU (Integrated Pollution Prevention and Control). Michael Suhr, Gabriele Klein, Ioanna Kourti, Miguel Rodrigo Gonzalo, Germán Giner Santonja, Serge Roudier, Luis Delgado Sancho. (2015).

Koristne povezave

Morda vas zanima tudi

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja