Pravilna higiena rok

Če smo se česa naučili v preteklem času, je to pomembnost higiene rok za naše zdravje. Naše roke so glavna pot za prenašanje nevarnih bakterij in virusov, zato je pravilna higiena rok najpomembnejša pri zmanjševanju prenosa nevarnih bakterij ter nastanku novih infekcij. Žal pa si le 77% (2007) oz. 85% (2010) uporabnikov umije roke po obisku stranišča.

80% najpogostejših okužb se prenaša preko rok!

Uvod

Umivanje rok je eden najučinkovitejših načinov preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni. Ta trditev je danes samoumevna, vendar vsaj do sedemdesetih let 19. stoletja, temu ni bilo tako. Razlika med umrljivostjo porodnic na porodnem oddelku, kjer so za njih skrbeli zdravniki v primerjavi z umrljivostjo na oddelku, kjer so za njih skrbele babice, je porodila zanimanje za iskanje vzroka pri madžarskem zdravniku Ignazu Semmelwisu. Ta je ugotovil, da so zdravniki k porodnicam pogosto prihajali naravnost z mrliških ogledov in s kontaminiranimi rokami na porodnice prenesli takrat tako imenovano ‘mrliško snov’. Zaradi nasprotujočih si mnenj drugih zdravnikov je umivanje rok dobilo pomen šele po uveljavitvi teorije mikrobov, s katero so pokazali da določene bolezni in infekcije povzročajo mikroorganizmi, ki jih ne vidimo s prostim očesom. Umiranje pacientov po različnih operacijskih posegih pa se kljub vpeljanemu ukrepu ni zmanjšalo. Britanski zdravnik Joseph Lister je z uvedbo uporabe fenola kot razkužilnega sredstva za dezinfekcijo ran in kirurških inštrumentov pripomogel k bistvenemu upadu smrtnosti v bolnišnicah. Tako se je zavedanje o pomenu higiene rok in dobri higienski praksi počasi širilo tudi na druga področja, kjer je možen prenos mikrobov in okužb. 

Kaj je higiena rok?

Mednarodni dan higiene rok obeležujemo 5. maja. Cilj vsakoletnega ozaveščanja je izboljševanje in osvojitev praks preprečevanja in obvladovanja okužb ter širjenja nalezljivih bolezni.

Na koži rok imamo prisotno stalno in prehodno mikrobno floro. Stalna se nahaja pod in občasno na površini kože in zavzema mikroorganizme, ki po navadi niso škodljivi in so naravno prisotni. Prehodna flora ni naravno prisotna in kolonizira povrhnje sloje kože ter omogoča pojav nalezljivih obolenj zaradi hitrega prenosa s povrhnjice.

V sklopu higiene rok se poslužujemo umivanja, razkuževanja in nege, uporabe rokavic in principa nedotikanja. Vsi našteti elementi so pomembni pri preprečevanju kontaktnega širjenja bolezni v našem vsakdanjem življenju. Še večji pomen pa imajo v higiensko občutljivih delovnih procesih oz. dejavnostih kot so živilstvo, higienska nega, zdravstvo, vzgoja in izobraževanje, institucionalno varstvo starejših, laboratorij ipd.

Umivanje rok

Čiščenje oziroma umivanje rok je postopek pri katerem uporabimo tekoče milo ali penilno milo in čisto vodo, ki odstranita umazanije, organske ostanke in prehodno mikrobno floro. Večina najpogostejših okužb se prenaša preko rok, zato je dosledno in vestno umivanje še posebej pomembno ob pojavu obolenj. 

S pravilnim umivanjem rok preprečujemo pojav naslednjih bolezni:

• Bolezni, ki se širijo po fekalno-oralni poti zaradi zaužitja fekalnega materiala, le ta lahko ostane na rokah po uporabi sanitarij (salmoneloza, hepatitis A…).
• Bolezni, ki se širijo s posrednim stikom z izločki dihal, ki jih nanesemo na roke ob nepravilni higieni kašlja (influenca, COVID-19…)
• Bolezni, ki se širijo z rokami kontaminiranimi s sečem, slino ali drugimi telesnimi tekočinami (tifus…).

Kdaj naj si umijemo roke?

Odgovor se razlikuje glede na področje kjer ukrep apliciramo, vendar vseeno povsod velja nekaj osnovnih pravil:

• ob prihodu domov ali na delovno mesto,
• takoj ko si umažemo roke, tako odstranimo prehodne mikroorganizme in vidno umazanijo,
• pred, med in po pripravi jedi;
• po rokovanju s surovo hrano (npr. surovim mesom, jajci, morskimi školjkami, svežo, neočiščeno zelenjavo ali sadjem),
• pred in po jedi,
• po uporabi sanitarij,
• kadar se dotikamo obraza (nosu, ust, las),
• po izpihanju nosu, kašljanju in kihanju,
• po stiku z živalmi ali njihovimi izločki,
• po stiku z odpadki,
• po kajenju cigaret.

Za več informacij si oglejte članek NIJZ.

Koraki pravilnega umivanja rok

1. Odstranimo z rok ves nakit (prstani, ure …).
2. Roke nato omočimo s čisto vodo (toplo ali hladno).
3. Nanesemo zadostno količino tekočega mila, da pokrijemo celotno površino rok.
4. Drgnemo dlan ob dlan.
5. Drgnemo dlan ob hrbtišče druge roke s prepletenimi prsti. Ponovimo z drugo roko.
6. Dlani drgnemo med seboj s prepletenimi prsti.
7. Drgnemo konice prstov vsake roke.
8. Palec ene roke vrtimo v dlani druge roke in obratno.
9. Prste drgnemo ob dlan druge roke z rotacijskimi gibi.
10. Roki temeljito speremo pod čisto vodo (toplo ali hladno).
11. Temeljito osušimo roki s papirnato brisačo za enkratno uporabo.
12. Vodo zapremo s pomočjo papirnate brisače ali uporabe komolca.

Postopek miljenja (4. – 9. korak), ki je najpomembnejši del umivanja rok, izvajamo najmanj 20 sekund, kar je približno toliko časa kot potrebujemo da 3-krat zapojemo verz pesmi skupine Queen: “We will, we will rock you (rock you)”. Tako celoten postopek traja 40 – 60 sekund. Več nasvetov za umivanje rok najdete tukaj.

Postopek miljenja rok izvajamo najmanj 20 sekund da pokrijemo celotno površino rok!

Sušenje rok se nam po celotnem postopku umivanja ne zdi pomemben dejavnik pri preprečevanju širjenja bolezni, vendar gre prav tako za ključen korak. Pravilna metoda sušenja rok po umivanju zniža možnost ponovne kontaminacije in širjenja klic. Več o tem si lahko preberete v članku – Papirnate brisače ali sušilnik rok?

Na kaj moramo biti pozorni pri nakupu mila za roke?

Prvi korak do odločitve je okolje, kjer bomo milo uporabljali. V domačem okolju zadostuje uporaba navadnega mila, brez antibakterijskih učinkov, ki odstrani tudi umazanijo in mast, skupaj s prehodno mikrofloro iz vidno umazanih rok. V zdravstveni dejavnosti pa je priporočena uporaba antibakterijskega oz. dezinfekcijskega mila. Ob pogostem umivanju se zaradi izsuševanja povrhnjice kože priporoča uporaba milnih sredstev z dodano lastnostjo zaščite in vlaženja kože. Več o izbiri ustreznega mila si lahko preberete v vodiču – Izbira mila za umivanje rok.

Razkuževanje rok

Pri razkuževanju rok uporabljamo raztopine spojin, ki omogočajo hitro zmanjšanje števila mikroorganizmov. Potreba po uporabi razkužil v vsakdanjem življenju ni potrebna, vendar se je v zadnjih letih močno povečala z namenom preprečevanja širjenja bolezni COVID-19. Gre za element higiene rok, ki se ga poslužujemo, kadar voda in milo nista dostopna oz. smo časovno omejeni. Vseeno pa dezinfekcijsko sredstvo ne bo učinkovito če so naše roke vidno umazane in jih moramo za pravilno delovanje sredstva predhodno umiti. Prav tako pa iz rok z razkužilom ne odstranimo škodljivih kemikalij, kot so pesticidi in težke kovine.  

Postopek razkuževanja rok

Postopek razkuževanja rok:

1. Uporabimo toliko razkužila, da pokrijemo celotno površino rok.
2. Dobro vtremo na osušene roke (ponovimo korake pri umivanju rok).
3. Na koncu vzamemo še malo razkužila v vsako dlan in vtremo v področje ob nohtih.
4. Počakamo, da se roke popolnoma osušijo na zraku in jih več ne brišemo ali močimo.

Celoten postopek je tako hitrejši od umivanja in traja 20 – 30 sekund.

Pozor: pri uporabi razkužil za roke moramo biti pozorni na kontaktni čas, ki je potreben za uničenje različnih vrst mikrobov. V kolikor so naše roke osušene predčasno, moramo ponovno dodati razkužilo.

Spodaj smo vam pripravili strnjena navodila za pravilno higieno rok. Priporočamo, da si jih natisnete in imate na spregled med vsakim umivanjem ali dezinfekcijo rok.

Na kaj moramo biti pozorni pri nakupu razkužila?

Za razkuževanje rok uporabljamo dezinfekcijska sredstva na osnovi alkohola. Ker lahko alkohol izsuši kožo je pomembno izbrati izdelke, ki vsebuje vlažilne sestavine za zmanjševanje draženja in izsušitve kože. Pomembno je tudi, da na koži ne uporabljamo dezinfekcijskih sredstev namenjenih tretiranju površin.

Za uspešno delovanje proti mikroorganizmom mora biti v razkužilu najmanj 60 % alkohola. Na trgu se srečujemo z razkužili na osnovi etanola, propanola ali kombinacije teh dveh alkoholov. Razkužila na osnovi etanola so učinkovita proti večini bakterij, glivam, virusom z ovojnico (SARS-CoV-2) in virusom brez ovojnice. Medtem ko imajo razkužila na osnovi propanola omejeno delovanje na viruse brez ovojnice. Za lažjo izbiro med izdelki smo za vas izdelali vodič – Izbira razkužila za roke.

Nega rok

Z nego rok obnovimo poškodovano kožo in jo zaščitimo pred delovanjem mil in razkužil, ki kožo izsušujejo. K poškodbam kože pripomorejo tudi delo v vlažnem, vročem ali mrzlem okolju, uporaba detergentov pri ročnem pomivanju posode in opreme ter neustrezna uporaba razkužil. Zato moramo vzdrževati kožo z uporabo različnih sredstev za zaščito kože in obnohtja. K negi rok poleg uporabe negovalnih sredstev prištevamo tudi skrb za nohte (odstranjevanje mikroorganizmov izpod nohtov), skrb za obnohtno kožo (le ta ščiti nohte pred bakterijam) ter sanacijo morebitnih ran (mesto nabiranja mikrobov).

Uporaba rokavic

Rokavice so del osebne varovalne opreme na delovnem mestu. Uporabljajo se za zaščito rok pred fizikalnim, kemičnim ali mikrobiološkim tveganjem in za zaščito pacientov, živil ipd., pred potencialno patogeno mikrofloro iz naših rok.

Rokavice zmanjšajo kontaminacijo, vendar niso popolnoma nepropustne. Zato jih uporabljamo le za točno določena opravila in le za kratek čas. Posledično tudi uporaba rokavic ne zamenja umivanja in razkuževanja rok.

V neprepustnih rokavicah sčasoma nastane vlažno okolje zaradi znojenja rok, ki povzroči, da poroženele celice kože nabreknejo. Ob odstranitvi rokavic se povrhnjica izsuši in koža postane bolj dovzetna snovem iz okolja. To pomeni, da ima koža neposredno po nošenju rokavic slabšo zaščito in moramo biti pozorni s katerimi snovmi prihaja v stik ter poskrbeti za ustrezno nego rok. 

Pravilna uporaba rokavic

Pravilna uporaba rokavic je lahko učinkovita zaščita pri prenosu kontaminantov. Priporočila za uporabo se med različnimi dejavnostmi razlikujejo, vendar povsod veljajo osnovna navodila:

• Preden si nadenemo rokavice, si vedno temeljito umijemo / razkužimo in posušimo roke (Ne nadenemo si rokavic, če imamo mokre roke, ker to lahko vodi do draženja kože),
• Rokavice za enkratno uporabo je treba med delom pogosto menjati, tudi ko se poškodujejo. 
• Med vsako menjavo rokavic roke pravilno umijemo / razkužimo in dobro posušimo. 
• Rabljenih rokavic za enkratno uporabo nikoli ne umivamo ali ponovno uporabimo!
• Rokavice odstranimo z rok po priporočenem postopku, da preprečimo kontaminacijo rok z zunanje površine rokavice.

Na kaj moramo biti pozorni pri nakupu rokavic?

Pri izbiri rokavic sta pomembna dva parametra: predvidena uporaba (delo, ki ga bomo opravljali z rokavicami) in potreba po zaščiti pred različnimi tveganji. Več o izbiri rokavic si preberite v našem vodiču – Izberite prave rokavice za vas!

Princip nedotikanja

Princip nedotikanja preprečuje prenos mikroorganizmov tako, da se po umivanju in/ali razkuževanju, z rokami ne dotikamo obraza (oči, nosu in ust) ter ostalih delov telesa, obleke ali nečistih površin, pripomočkov in naprav.

Skladnost in navade

Večina ljudi se zaveda pomembnosti higiene rok, vendar jo zaradi različnih razlogov ne izvaja pravilno. Leta 2014 so v Sloveniji izvedli raziskavo, kjer so na javnih straniščih opazovali koliko ljudi izvaja pravilen postopek umivanja rok. Rezultati so pokazali, da si 12 % ljudi ni umilo rok po uporabi stranišča, pravilen postopek pa je izvedlo le 35 % opazovancev. Takšni rezultati kažejo na možnost prenosa nalezljivih bolezni v populaciji, ki bi jo lahko znižali z enostavnim ukrepom pravilne izvedbe umivanja rok. Danes je kljub vse večji ozaveščenosti ljudi z namenom preprečevanja širjenja COVID-19, še vedno pomembno stalno opominjanje in poučevanje o pravilnem postopku in trenutkih za umivanje in razkuževanje rok. 

Ustrezna higiena rok je ključna tudi na higiensko občutljivih delovnih mestih, kjer je za učinkovito aplikacijo tega ukrepa potrebno stalno izobraževanje zaposlenih ter funkcionalna zasnova prostorov z dostopom do ustrezno opremljenih umivalnikov in dezinfekcijskih sredstev na prehodih med nečistim in čistim območjem, med oskrbovanci ter v ostalih primerih kjer je to potrebno. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na ustrezno čiščenje milnikov. 

Pogosto zastavljena vprašanja

Ali naj si raje roke umijem ali razkužim?

Priporočila se razlikujejo glede na delavno okolje. Prednost zmanjševanja števila mikroorganizmov z alkoholom je hitrost in priročnost, kljub temu pa s sredstvi za dezinfekcijo ne odstranimo vidne umazanije in škodljivih kemikalij, kot nam to omogoča umivanje rok. Tako priporočamo umivanje rok z uporabo kombinacije mila oz. milne pene in vode, kadar je to mogoče in ni priporočeno drugače (npr. zdravstvena dejavnost). 

Ali je umivanje rok enako učinkovito z mrzlo in s toplo vodo?

Umivanje rok s hladno ali toplo vodo v kombinaciji s sredstvom za umivanje rok ima podobno učinkovitost pri odstranjevanju mikroorganizmov. Uporaba tople vode je priporočena ko so naše roke onesnažene z maščobo, v kateri se lahko nabirajo mikrobi. Tako je za učinkovitejše odstranjevanje maščobne umazanije in s tem mikrobiološkega bremena rok zaposlenih v živilski in drugih dejavnostih priporočena tople vode.

Povezani izdelki za higieno rok

Koristne povezave

• Kako spodbuditi razkuževanje rok?
• Papirnate brisače ali sušilnik rok?
• Kako izbrati prave rokavice?
• Preprečevanje širjenja gripe in prehlada na delovnem mestu
• Vse o nitrilnih rokavicah!
• Katere rokavice so boljše – lateks ali nitril?