Papirnate brisače ali sušilniki rok? Nova raziskava prinaša jasen odgovor!

Največja neodvisna raziskava o sušenju rok je potrdila, da papirnate brisače za enkratno uporabo predstavljajo najvarnejši in najbolj higienski način sušenja rok. Električni sušilniki rok – tudi najnovejši modeli – razpršijo do 1000-krat več mikrobov v okolico, kontaminirajo zrak in površine, mikrobi pa lahko v prostoru ostanejo tudi do 30 minut po uporabi.

Nova študija (2025) potrjuje prednost papirnatih brisač

Najbolj sveže dokaze prinaša študija, objavljena oktobra 2025 v reviji Frontiers in Public Health. Raziskavo je vodil prof. Mark Wilcox OBE, vodja Inštituta za medicinske raziskave na Univerzi Leeds in priznani mikrobiolog. Študija predstavlja najbolj celovito primerjavo higiene sušenja rok s papirnatimi brisačami in z različnimi tipi električnih sušilnikov do zdaj.

Raziskovalci so primerjali tri metode sušenja rok:

• papirnate brisače za enkratno uporabo,
• visokohitrostni “jet” sušilnik rok,
• toplozračni sušilnik.

Pri tem so uporabili kombinacijo vizualnih in mikrobioloških testov za kvantitativno merjenje kontaminacije:

• Vizualni testi: uporabili so barvilo v vodi za sledenje kapljicam, fotografije z visoko hitrostjo, da so videli, kam vse letijo kapljice vode med sušenjem.
• Mikrobiološki testi: uporabili so neškodljiv bakteriofag (virus) na rokah kot sledilnik mikrobov, vzorce zraka za odkrivanje aerosolov, brise površin za merjenje prenosa mikroorganizmov ter analizo kontaminacije zaščitnih mask kot simulacijo vdihavanja.
• Merjenje na različnih mestih in časih: preverili so kontaminacijo tal in sten (tako neposredno pod sušilnikom kot v oddaljenosti 1 m), na obrazu/uporabniku (vizir in zaščitna obleka) ter na bližnji osebi oddaljeni 1 m od mesta sušenja. Vzorce so jemali takoj med sušenjem, nato pa 15 minut in 30 minut po sušenju, da bi ugotovili, kako dolgo ostanejo delci v zraku.

Ključne ugotovitve študije

Rezultati so nedvoumno pokazali veliko higiensko razliko med papirnatimi brisačami in sušilniki. Glavne ugotovitve (kvantitativno) so bile:

1. Kontaminacija površin (stene, tla)

Pri uporabi električnih sušilnikov je bilo močno povečano razprševanje mikrobov na okoliške površine:

• visokohitrostni sušilnik je povzročil kar 78-krat večjo povprečno kontaminacijo stenskih površin kot papirnate brisače,
• toplozračni sušilnik je povzročil 19-krat višjo kontaminacijo sten v primerjavi z brisačami,
• tla pod in okoli sušilnikov so bila podobno močno oškropljena, medtem ko so bila pri sušenju z brisačami površine skoraj čiste.

2. Kontaminacija uporabnika (osebe, ki si suši roke)

Papirnate brisače so povzročile minimalno ali nič mikrobiološke kontaminacije uporabnikovega telesa in oblačil, saj brisača pobere vso umazanijo z rok. Nasprotno pa so električni sušilniki močno okrepili osebno kontaminacijo:

• na zaščitnih oblekah in maskah prostovoljcev, ki so uporabljali sušilnike, so izmerili 100 do 1000-krat več mikroorganizmov kot pri tistih, ki so uporabili papirnate brisače,
• toplozračni sušilnik je v testih najbolj kontaminiral osebo (torzo, vizir),
• visokohitrostni sušilnik je bolj kontaminiral bližnje površine (stene, tla).

V nobenem scenariju pa se električni sušilniki niso približali higienski učinkovitosti papirnatih brisač.

3. Kontaminacija bližnjih oseb (na 1 m razdalje)

Študija je dodala osebo z zaščitno masko, ki je stala približno meter stran od mesta sušenja rok, da simulira mimoidočega v toaletnih prostorih. Rezultati so zaskrbljujoči:

• po uporabi sušilnikov so bile maske pogosto v vseh testih pozitivne na prisotnost virusnega sledilnika,
• pri uporabi papirnatih brisač je bila kontaminacija mask bistveno nižja in se je pojavila le v manjšem deležu testov,
• kadar so uporabili papirnate brisače, je bila količina virusnih delcev na maski bližnje osebe desetkrat manjša kot pri uporabi enega sušilnika in stokrat manjša kot pri drugem.

Z drugimi besedami: oseba, ki stoji en meter stran od nekoga, ki uporablja sušilnik, doživi nekajkrat višjo izpostavljenost mikrobom kot če bi ta oseba uporabila brisačo.

4. Aerosoli v zraku in trajanje kontaminacije

Električni sušilci rok ustvarjajo oblak mikro kapljic in aerosolov, ki se dvignejo v zrak. Študija je pokazala:

• da se mikrobi lahko zadržujejo v zraku do 30 minut po uporabi sušilnika,
• da so 15 minut po sušenju maske na obrazu uporabnika in osebe, oddaljene 1 m, pri sušilnikih imele 10-krat (toplozračni) do 100-krat (jet) višje ravni virusov kot pri brisačah,
• da so bili aerosoli prisotni in merljivi še po 30 minutah, pri čemer se je kontaminacija mask pri sušilnikih do tega časa celo še nekoliko povečala.

Pri papirnatih brisačah je bil prenos po zraku zanemarljiv; v številnih primerih 15–30 minut po sušenju ni bilo zaznati novih mikrobov na maskah.

5. Doseg razpršenih kapljic

Z vizualnimi eksperimenti so izmerili, kako daleč “poletijo” kapljice vode z rok med sušenjem:

• jet sušilnik je kontaminirane kapljice razpihal do 3 metrov daleč,
• toplozračni sušilnik je razširil kapljice približno do 0,75 m,
• papirnate brisače so v primerjavi s tem onemogočile razprševanje – voda in mikrobi so ostali ujeti v brisači, ki se jo nato odvrže.

Skratka, zračni sušilci ne le kontaminirajo bližnje površine, temveč lahko z mikrobi dosežejo oddaljene dele prostora, kar pri brisačah ni problem.

Zakaj sušilniki rok širijo več mikrobov?

Zdi se nelogično – sušilnik rok naj bi roke posušil in s tem izboljšal higieno, a zakaj potem povzroči več mikrobov v okolju? Razlog je v načinu delovanja sušilnikov in v dejanskem vedenju uporabnikov v praksi.

Nezadostno umivanje rok v praksi

Sušilniki ne ustvarjajo mikrobov iz nič; problem je, da večina ljudi ne umije rok dovolj temeljito. V realnosti so slabe prakse umivanja zelo pogoste:

• mnogi si ne namilijo rok ali jih milijo premalo časa (manj kot priporočenih 20 sekund),
• veliko ljudi si roke zgolj splakne z vodo,
• pri sušilnikih uporabniki pogosto ne počakajo do popolne suhosti (pogosto manj kot 10 sekund, namesto ~30).

Posledica: na rokah po umivanju ostane veliko mikroorganizmov, roke pa so še vedno vlažne. Preostala vlaga na rokah je ključna – vlažne roke prenesejo bistveno več mikrobov na vse, česar se dotaknejo.

Mehanizem aerosolov

Električni sušilniki (zlasti visokohitrostni modeli) delujejo z močnim pihanjem zraka, ki mokrim rokam dobesedno odpihne drobne kapljice vode. Vsaka od teh kapljic lahko nosi bakterije ali viruse. Močan zračni tok jih razprši kot aerosol po prostoru. Manjši kot so delci, dlje časa lebdeljo v zraku in globlje lahko prodrejo v dihala.

Sušilnik torej ustvari oblak mikrobov, ki se širijo z zrakom, namesto da bi ostali na enem mestu.

Kapljično škropljenje in raznos

Poleg nevidnih aerosolov sušilniki povzročajo tudi vidno škropljenje večjih kapljic. Hitri zračni tok odpihne kapljice s konic prstov in dlani – te potem pristanejo:

• na stenah,
• na tleh,
• na ogledalih in umivalniku,
• na oblačilih uporabnika in drugih oseb.

Višja kot je hitrost zraka, širši je kot in daljši je doseg letečih kapljic. Jet sušilniki tako naprišijo sanitarije tudi nekaj metrov naokrog.

Brez fizične odstranitve mikrobov

Ključna razlika je, da papirnata brisača mehansko odstrani umazanijo – ko se obrišemo, s trenjem z površine kože poberemo preostale bakterije in viruse ter jih zavržemo skupaj z brisačo. Sušilnik pa tega ne naredi; roke posuši zgolj z izparevanjem ali odpihovanjem vode, medtem ko mikrobi ostanejo na koži ali v zraku.

Tudi če so roke po sušilniku suhe, so mikroorganizmi, ki so bili prej na rokah, zdaj bodisi še vedno na rokah bodisi razpršeni drugod. Ničesar ni, kar bi jih dejansko odstranilo, razen samega toka zraka, ki pa jih ne uniči, temveč le prerazporedi.

Zakaj so papirnate brisače bolj higienske?

Iz povedanega je razvidno, da papirnate brisače dramatično zmanjšajo širjenje okužb v primerjavi s sušilniki. Povzemimo glavne prednosti.

1. Fizična odstranitev patogenov: Brisača z mehanskim trenjem obriše in pobere bakterije ter viruse z kože. Študije so pokazale, da brisanje rok z brisačo odstrani več mikroorganizmov kot sušenje z zrakom, kjer veliko mikrobov ostane.
2. Absorpcija in takojšnja “izolacija”: Papirnata brisača vsrka vodo (in v njej prisotne mikrobe) z rok. Ker gre za enkratno uporabo, se vse, kar je na brisači, po uporabi zavrže. Mikroorganizmi, ujeti v papirju, niso več na voljo, da bi se širili naprej.
3. Ni nastajanja aerosolov: Sušenje z brisačo ne ustvarja zračnega toka, zato ne nastajajo aerosoli. Tudi če so na roki še prisotni drobni mikrobi, jih brisača ne bo razpihala v vaše dihalne poti ali okolico.
4. Hitro in popolno sušenje: Dobra papirnata brisača bo v nekaj potezah roke popolnoma osušila, kar pomeni: manj preostale vlage, manj prenosa mikrobov na površine, manj možnosti razmnoževanja mikrobov na koži.

Papirnate brisače služijo kot dodatna bariera, ki pomaga odstraniti tisto, kar je morda ostalo na rokah po nepopolnem umivanju.

Sklep: sušenje rok kot del varovanja zdravja

Higiena rok ostaja ena najpomembnejših obramb pred širjenjem nalezljivih bolezni. A higiena se ne konča pri milu in vodi – način, kako roke posušimo, je zadnji korak, ki lahko:

• dodatno zmanjša tveganje (papirnate brisače), ali
• tveganje spet poveča (sušilniki rok).

V vseh glavnih vidikih – mikrobna obremenitev rok, kontaminacija površin, aerosoli v zraku, izpostavljenost drugih ljudi – so se papirnate brisače izkazale za bistveno bolj varno izbiro. Za posameznika to pomeni manjšo možnost, da bo vdihnil ali pobral mikrobe drugih uporabnikov. Za podjetja, šole in zdravstvene ustanove pa manjšo verjetnost izbruhov bolezni in bolniških odsotnosti.

Pogosta vprašanja

Viri

• Moura IB, Bentley K, Kaur K, Wilcox MH. Understanding the impact of different hand drying methods on viral aerosols formation and surface contamination in indoor environments. Front Public Health. 2025 Oct 22;13:1664322. doi: 10.3389/fpubh.2025.1664322. PMID: 41200031; PMCID: PMC12586034.

Koristne povezave

• Izbira podajalnika papirja
• Kako preprečiti izpraznitev podajalnika papirja?
• Kako spodbuditi razkuževanje rok?
• Kako pravilno urediti sanitarije?
• Celuloza ali reciklaža – katere papirnate brisače izbrati?
• Je papir iz reciklaže res prijaznejši do okolja?
• “C”, “V”, “Z” ali “W” zložene brisače – kakšna je razlika?