Biorazgradljive vrečke – Trajnostna izbira vrečk za odpadke

Uvod

Uporaba plastičnih vrečk je široko prisotna v našem vsakdanu. Pred posledicami njihove usode pa si radi zatiskamo oči. Če povzamemo v enem stavku: plastika v okolju razpade na manjše delce, imenovane mikroplastika (ali še manjše – nanoplastika), ki negativno vplivajo na žive organizme. Plastične vrečke niso edini vir mikroplastike, a kljub temu močno pripomorejo k problemu. Zato je pomembno, da plastične materiale nadomestimo z okolju prijaznimi, kot so na primer biorazgradljive kompostne vrečke, o katerih bomo v nadaljevanju govorili.

Usoda plastičnih vrečk

Plastika je material, ki omogoča aplikacijo na številnih področjih. Njena enostavna in stroškovno učinkovita pridelava ter širok spekter lastnosti in uporabnosti sta ji omogočila uspešen prodor na svetovna tržišča. V vsakdanjem življenju del plastičnih proizvodov predstavljajo plastične vrečke, ki jih običajno zavržemo po prvi uporabi. 

 V Sloveniji letno porabimo okoli 300 milijonov plastičnih vrečk, kar 89 % pa jih uporabimo le enkrat (podatki iz leta 2019). 

Zavržene vrečke nadaljujejo svojo pot od zabojnikov za smeti v obrate za ravnanje z odpadki. Tam gredo v reciklažo, sežig ali pa končajo na odlagališčih in v morju, kjer potrebujejo več stoletij, da razpadejo. Njihovo dekompozicijo spremlja izločanje nevarnih snovi v okolje in nastanek mikroplastike, ki jo danes najdemo skoraj povsod. Tematika je postala aktualna leta 2018, ko so mikroplastiko prvič zaznali v človeškem blatu. Leta 2020 so znanstveniki ugotovili njeno prisotnost v človeški placenti, pljučnem in drugih tkivih, letos (2022) pa nas je šokirala najdba mikroplastike v krvi. Iz raziskav je razvidno, da se mikroplastika kopiči in prenaša po našem telesu, vendar njene posledice na zdravje še niso znane. 

Z namenom zmanjševanja vpliva odpadne embalaže na okolje je Slovenija v skladu z Evropsko direktivo o embalaži in odpadni embalaži v letošnjem letu reciklirala 50 % odpadne plastične embalaže. Do leta 2030 je bo moralo biti recikliranih 55 %. Skladno s to Uredbo je potrebno zmanjšati prisotnost škodljivih snovi in materialov v odpadni embalaži in njenih sestavnih delih in oblikovati embalažo, primerno za ponovno uporabo ali predelavo. Za dosego teh ciljev je potrebno spremeniti navade in začeti uporabljati plastične materiale, ki bodo obstojni dlje časa in v večjem obsegu primerni za recikliranje ter ponovno uporabo. Zato je danes kompostabilna biorazgradljiva plastika odlično nadomestilo tradicionalni plastiki. Še posebej pri produktih, ki jih ni mogoče enostavno reciklirati. Seveda pa igra veliko vlogo tudi odnos posameznika, ki lahko z večkratno uporabo plastične vrečke, nakupom okolju prijaznih vrečk in njihovim pravilnim odlaganjem močno pripomore.

Razlika med razgradljivimi, biorazgradljivimi in vrečkami primernimi za kompostiranje

Rešitev problema kopičenja plastičnih vrečk predstavljajo naslednji tipi plastike. Med njimi bo razgradljiva plastika sčasoma ukinjena, biorazgradljiva in kompostirna plastika pa veliko obetata. 

• Razgradljive plastične vrečke poznamo kot oksorazgradljive. Gre za vrečke, pridobljene iz nafte, ki vsebujejo kemične aditive, ki sprožijo razgradnjo plastičnih materialov v mikrodelce. Tako razgradnja poteka veliko hitreje kot pri navadnih plastičnih vrečkah, vendar v okolju še vedno ostaja mikroplastika. Zato so v Evropski uniji sprožili postopek za omejevanje uporabe oksoplastike.
  V kateri zabojnik naj jih odložim? V zabojnik za komunalne odpadke. Te vrečke ne smemo odlagati v zabojnik za biološke odpadke, saj bo njihova končna destinacija kompost, ki bo onesnažen z mikroplastiko.

• Biorazgradljive plastične vrečke so izdelane iz bioplastike (lahko je na osnovi fosilnih virov ali pa obnovljivih virov). Tipi biorazgradljive plastike se glede na okolje, v katerem se lahko razgradijo, delijo na biorazgradljivo v kompostniku, v prsti, v vodi ter na anaerobno biorazgradljivo plastiko. V ustreznem okolju, se tako pod določenimi pogoji s pomočjo mikroorganizmov razgradijo do okolju neškodljivih produktov. V kateri zabojnik naj jih odložim? V zabojnik za komunalne odpadke. 

• Plastične vrečke, primerne za kompostiranje so sestavljene iz bioplastike, ki v procesu razgradnje razpade do vode, ogljikovega dioksida in biomase s hitrostjo, ki je skladna z razpadom celuloze (največ 6 mesecev). Materiala v kompostu po razgradnji ni več mogoče razločiti in med razkrojem ne proizvaja strupenih produktov. Za dekompozicijo so potrebni specifični pogoji (temperatura, mikroorganizmi, vlaga in plini), ki jih zagotovi domač kompostnik ali pa obrat za ravnanje z odpadki, kjer jih je mogoče pretvoriti v bioplin ali kompost.
  V kateri zabojnik naj jih odložim? V zabojnik za biološke odpadke. Če jih odložimo v zabojnik za komunalne odpadke in končajo na odlagališču, se tam verjetno ne bodo razgradile zaradi neprimernih pogojev.

Biorazgradljive vrečke ne spadajo v zabojnik za embalažo!

Zavedati se je treba, da vsaka kompostabilna vrečka ni primerna za kompostiranje na domačem kompostu. Zato moramo biti pozorni na izjavo proizvajalca ali oznako na vrečki (ni obvezna), ki nam zagotavlja, da:

Vsaka razgradljiva plastika ni biorazgradljiva in vsaka biorazgradljiva plastika ni primerna za kompostiranje (predolgo se razgrajuje ali izloča strupene snovi). Informacije o razgradljivosti vrečke ali certifikacijske oznake lahko najdemo na vrečki ali pa na njeni embalaži.

Bioplastika

Bioplastika je okolju prijazna alternativa tradicionalni plastiki. Po definiciji gre za biorazgradljivo plastiko iz fosilnih virov in/ali plastiko iz obnovljivih virov. Torej jo lahko glede na vir delimo na:

• bioplastiko iz obnovljivih virov,
• bioplastiko iz fosilnih virov in
• bioplastiko iz mešanice obnovljivih in fosilnih virov.

Po sposobnosti razgradnje še na biorazgradljivo, kamor spada tudi kompostirna plastika, in na bioplastiko, ki ni biorazgadljiva.

Oznaka biorazgradljiv nam pove da je snov v določenem okolju razgradljiva s pomočjo mikroorganizmov. Lastnostni odvisna od tega, ali je plastika na biološki osnovi ali na osnovi nafte. Odvisna je od kemičnih lastnosti polimera.

• Za biorazgradljive in kompostabilne vrečke se danes v glavnem uporablja bioplastika na osnovi škroba ali polimlečne kisline.

Škrob je tako kot tradicionalna plastika sposoben večkratnega mehčanja in preoblikovanja pri višjih temperaturah. Tako predstavlja enega izmed razredov biorazgradljivih materialov, ki ima največji potencial za hitro širjenje, ter omogoča razvoj popolnoma razgradljivih izdelkov za specifične pogoje uporabe. Mešanica škroba s termoplastičnimi poliestri se uporablja za pridobitev biorazgradljive in kompostabilne vrečke. V komercialnem obratu za kompostiranje poteka biorazgradnja 3 mesece.

Polimlečna kislina (PLA) je biološko razgradljiv material, ki se uporablja za izdelavo kompostnih vrečk. Izdelan je iz mlečne kisline, pridobljene iz koruznega, kasavinega škroba ali sladkornega trsa. PLA je naravna alternativa polietilenu (najpogosteje uporabljena plastika). Material je pod določenimi pogoji biorazgradljiv in se v obliki vrečk na domačem kompostniku razgradi v roku enega leta, v komercialnem obratu za kompostiranje pa v 2–4 mesecih. 

• Vrečke, ki niso biorazgradljive, so najpogosteje iz polietilena visoke gostote na biološki osnovi. 

BIO-Polietilen je izdelan iz etanola, ki je pridobljen iz sladkornega soka sladkornega trsa, sladkorne pese ali pšenice. Po lastnostih je konkurenčen polietilenu, pridobljenemu iz nafte. Material ni biorazgradljiv, lahko pa ga recikliramo in s tem zagotovimo ponovno uporabo odpadka in hkrati zmanjšamo porabo energije za izdelavo nove plastike.

Več o klasičnih polietilenskih vrečkah si lahko preberete v članku Poznate razliko med PEHD in PELD?

Prednosti bioplastike

Uporaba bioplastike ima več pomembnih prednosti pred klasično plastiko. Za njeno proizvodnjo porabimo manj energije, zmanjšamo porabo fosilnih virov in ogljični odtis. Z uporabo obnovljivih virov in biorazgradljivih komponent zmanjšamo breme za okolje. Proizvodi ne vsebujejo okolju in zdravju škodljivih aditivov in se razgradijo v okolju prijazne produkte. Gre za stroškovno konkurenčne proizvode z istim spektrom lastnosti in uporab kot plastika, pridobljena iz fosilnih virov.

Kvaliteta vrečke iz biorazgradljive plastike je primerljiva kvaliteti vrečke iz umetne plastične mase. S hitrim razvojem novih in izboljšanih materialov se lahko biorazgradljive vrečke po lastnostih primerjajo s klasičnimi. Do njihovega razpada pa bo prišlo šele pod ustreznimi pogoji in ne, preden bi izdelek že odslužil svojemu namenu.

Pogosto zastavljena vprašanja

Zaključek

Čeprav si življenja brez plastike danes ne znamo predstavljati, se bo v prihodnosti potrebno prilagoditi novi realnosti. Večkratna uporaba vrečk in njihova reciklaža sta pomembna ukrepa, kljub temu pa odlagališča plastičnih vrečk vztrajno naraščajo. Edino obetavno alternativo danes predstavljajo biorazgradljive plastične vrečke. S svojo hitro in naravno razgradnjo lahko z razširjeno uporabo in pravilnim rokovanjem pripomorejo k lepši prihodnosti našega planeta. 

Povezani izdelki

Koristne povezave

• Poznate razliko med PEHD in PELD?
• Ecolabel – zeleni standard za okolju prijazne Izdelke
• Kako izbrati pravo velikost vrečke za odpadke za vaš koš?
• Z Ecolabel do manjšega vpliva na okolje!
• Trajnostno čiščenje – zmanjšajte vaš ogljični odtis!