Pred tednom dni so Slovenijo prizadele zgodovinske poplave, ki so za seboj pustile pravo opustošenje. Poplave pa niso katastrofalne zgolj zaradi neposredne fizične škode, temveč tudi zaradi širjenja bolezni, ki se pojavijo po njih. Ena najpogostejših zdravstvenih groženj po poplavah je širjenje črevesnih okužb. Te okužbe, ki jih povzročajo številni mikroorganizmi (E. coli, norovirus, rotavirus, Cryptosporidium, Giardia, Campylobacter, različni serotipi Salmonella enterica, Shigella in hepatitis A), se pogosto kažejo v obliki drisk, slabosti, bruhanja, bolečin v trebuhu, glavobolov, vročin in na splošno slabega počutja.

Kako se širijo bolezni po poplavah?

Poplave pogosto prinesejo več kot le naraščajočo vodo. Ustvarijo okolje, ki je primerno za širjenje številnih bolezni. Z razumevanjem različnih načinov prenosa teh bolezni lahko bolje zaščitimo sebe in ljudi okoli nas.

  1. Pitje onesnažene vode – Poplavne vode lahko zlahka onesnažijo lokalne vire pitne vode. Pitje te neobdelane vode lahko privede do različnih bolezni, ki se prenašajo z vodo, med katerimi so najpogostejše črevesne okužbe. Te se kažejo s simptomi, kot so driska, slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu, splošno slabo počutje, glavoboli in povišana temperatura.
  2. Uživanje kontaminirane hrane – Poplavne vode, ki zalijejo kmetijska območja ali skladišča hrane, lahko kontaminirajo hrano. Uživanje kontaminirane hrane, zlasti če ni ustrezno očiščena ali skuhana, lahko povzroči resne bolezni.
  3. Kihanje in kašljanje – Tesen stik z okuženimi osebami, zlasti s kihanjem in kašljanjem, lahko prenese bolezni dihal in druge bolezni, ki se prenašajo po zraku. Po poplavah, ko so ljudje pogosto zbrani je nevarnost takšnega prenosa povečana.
  4. Odprte rane – Odprte rane ali ureznine, ki pridejo v stik z poplavno vodo, se lahko okužijo. V nekaterih primerih lahko to privede do bakterijskih okužb, ki zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč.
  5. Glodavci in žuželke – Poplave lahko glodavce in žuželke izrinejo iz njihovih habitatov, kar poveča njihovo interakcijo z ljudmi. Ta bitja so lahko prenašalci različnih bolezni.

Pristojni organi pozorno spremljajo razmere na prizadetih območjih. Trenutno poročajo o več primerih akutnih črevesnih okužb, za katere sta značilna predvsem driska in bruhanje. Ocenjuje se, da je število prizadetih posameznikov bistveno večje, vendar mnogi ne poiščejo zdravniške pomoči.

Ključni ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni po poplavah

Prekuhavanje vode / uporaba ustekleničene vode

Zlahka podcenjujemo vrednost čiste oskrbe z vodo, dokler ta ni ogrožena. Ob poplavah so lahko vodni viri onesnaženi, zato vsaka kapljica, ki jo zaužijete, predstavlja potencialno tveganje za zdravje. Če dvomite o čistosti vode iz pipe, se vedno odločite za prekuhano ali ustekleničeno vodo. To ne velja le za pitje. To vodo uporabljajte za vse: od umivanja zob, zlasti pri starejših in dojenčkih, do umivanja hrane. Varno vodo shranjujte v čistih in zaprtih posodah, da preprečite kontaminacijo.

Odstranitev živil

Poplavne vode ne delajo razlik; zlahka dosežejo skladišča hrane in domače shrambe. Če živila, zlasti odprta embalaža in sveži pridelki, pridejo v stik s poplavno vodo, jih nemudoma zavrzite. Te so gojišče mikroorganizmov, kemikalij in drugih onesnaževalcev. Tudi če sadje in zelenjava nista prišla v neposreden stik, ju na območjih, kjer je čistoča vode vprašljiva, vedno operite s prekuhano ali ustekleničeno vodo.

Skrb za higieno rok

Ob poplavah se lahko zdi, da je skrb za čistočo drugotnega pomena. Vendar je vzdrževanje osebne higiene vaša prva obramba pred številnimi boleznimi, povezanimi s poplavami. To pomeni, da si umijte roke z milom in čisto vodo pred vsakim obrokom in po vsakem obisku stranišča. Če sodelujete pri čiščenju in imate opravka z blatom, muljem ali poplavno vodo, vedno uporabljajte zaščitne rokavice. Pred uživanjem hrane, poskrbite da so vaše roke umite in razkužene z razkužilom na osnovi alkohola. Več o pravilni higieni rok.

Oskrba ran

V vlagi, ki je prisotna po poplavi lahko že majhna rana postane mesto za okužbe. Takoj očistite, razkužite in zaščitite vse odprte rane ali ureznine. Ob znakih okužbe nemudoma poiščite zdravniško pomoč.

Preprečite stik z glodavci

Okolje po poplavah je lahko vabljivo za bitja, kot so žuželke in glodavci. Ti niso zgolj nadloga, ampak tudi prenašalci bolezni. Priporočljivo je uporabljati sredstva za odganjanje insektov, poskrbeti za pravočasno odstranjevanje odpadkov in ne puščati hrane na prostem.

Preprečevanje nalezljivih bolezni ob poplavah. Vir: NIJZ

Povzetek

Posledice poplave so lahko enako zahtevne kot same poplave. Z upoštevanjem zgoraj navedenih ukrepov, zlasti glede higiene rok in hrane, lahko bistveno zmanjšamo tveganje za črevesne okužbe in druge s tem povezane bolezni ter zagotovimo varnost in dobro počutje vseh prizadetih.

Pogosta vprašanja

Pogosta vprašanja o preprečevanju širjenja bolezni po poplavah

Bolezni se lahko širijo na več načinov, med najpogostejši pitje onesnažene vode, uživanje kontaminirane hrane, kihanje in kašljanje, odprte rane ter glodavci in žuželke.
Nekateri ključni ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni po poplavah so prekuhavanje vode ali uporaba ustekleničene vode, odstranitev živil, ki so bila v stiku z vodo, skrb za higieno rok, oskrba ran ter preprečevanje stika z glodavci in žuželkami.
Najpogostejše bolezni, ki se pojavijo po poplavah, so črevesne okužbe, ki jih povzročajo različni mikroorganizmi. Te okužbe se kažejo s simptomi, kot so driska, slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu, splošno slabo počutje, glavoboli in povišana temperatura.
Zdravniško pomoč je treba poiskati takoj, če se pojavijo znaki dehidracije (suha usta, zmanjšano izločanje urina, omotica), če simptomi trajajo dlje kot tri dni ali če se stanje poslabša.

Koristne povezave

Morda vas zanima tudi

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja